I. PALIATIVNA - BLAŽILNA OSKRBA V DOMU TISJE
II. NOVICE

I. PALIATIVNA - BLAŽILNA OSKRBA V DOMU TISJE

V Domu Tisje se zavedamo, da so spremembe stalnica našega dela. Težimo k nenehnim izboljšavam z namenom boljšega počutja stanovalcev. Sem spada tudi uvajanje subtilne skrbi za stanovalce ob koncu življenja - paliativna oskrba (v nadaljevanju blažilna oskrba) . Obdobje, ko se življenje izteka, je lahko zelo težko. Umiranje je proces neustavljivega in nepopravljivega rušenja notranjega ravnotežja v telesu, ki privede do stanja, ko življenjski procesi niso več možni. Delovanje vitalnih organov se zmanjšuje, nato povsem odpovedo. Smrt je nepopravljiv in dokončen konec vseh življenjskih procesov. Telo umre. Oskrba v tem obdobju ima določene posebnosti, zaradi spremenjenih procesov na fizičnem, psihičnem, socialnem in duhovnem nivoju človeka.
Organiziranje blažilne oskrbe v našem domu poteka že dalj časa. Zaposlene smo dodatno izobraževali z namenom ustrezne obravnave stanovalcev po principu blažilne oskrbe. Tako zaposleni vemo kakšen je pomen blažilne oskrbe. To je aktivna, vseobsegajoča oskrba posameznika z neozdravljivo in neobvladljivo boleznijo, ki priznava življenje in umiranje kot naraven proces. Smrti se ne pospešuje in ne zavlačuje. Zajema negovanje, obvladovanje bolečine in spremljajočih simptomov bolezni in lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih problemov. Glavni namen blažilne oskrbe je omogočiti optimalno kakovost življenja in dostojno življenje do smrti. Bistveni principi so individualno blaženje simptomov, dobra komunikacija, delo v timu, spoštovanje stanovalčeve volje in odločitev, dostojanstvo, obveščenost o bolezni, zdravljenju in oskrbi. V tim za blažilno oskrbo so vključeni različni profili strokovnjakov s področja zdravstven nege, medicine, socialnega dela in drugi, ki skrbijo za dobrobit stanovalca in njegovih bližnjih.
Stanovalci imajo ob koncu življenja številne simptome, ki jih premagujemo z zdravili in številnimi drugimi ukrepi, ki imajo blagodejne učinke na njihovo počutje. Prav tako je pomembno, da svojci razumejo naše pristope ob pojavu nekaterih simptomov v fazi umiranja npr. zakaj se pri težki sapi ne dodaja kisik, kako se blažijo bolečine. Še zlasti je težko razumljen vnos hrane in pijače, ki je ob koncu življenja močno okrnjen, ker odpovedujejo centri za žejo, lakoto in sitost. Kar 97 % bolnikov ne čuti lakote. V kolikor je ohranjena možnost komunikacije, ga vprašamo ali potrebuje hrano ali pijačo in naj ustrežemo njegovi želji. Pogosto se zgodi, da če umirajočemu prepustimo, da sam odloča o hranjenju, bo sam omejil vnos hrane. Dehidracija in druge presnovne motnje povzročijo povečano nastajanje endorfinov* v možganih, ki blagodejno vplivajo na stanovalca (* endogeni opiati, ki jih proizvaja naše telo in zmanjšujejo bolečino).
Stanovalec pričakuje, da se bomo posvečali njemu in ne bolezni, zato pričakuje da ga poslušamo, sledimo njegovim željam in potrebam. Da mu zagotavljamo občutek varnosti, bližine, da naslavljamo njegov strah, potrtost in utrujenost. Ob tem ne pozabljamo tudi na njegove bližnje.
Spodbujamo svojce, prijatelje oziroma pomembne druge osebe, ki so imele v življenju stanovalca pomembno vlogo, da sodelujejo z nami pri izvajanju blažilne oskrbe in so v oporo stanovalcu v trenutkih, ko potrebuje topel stisk roke, sočutje in ljubezen. Hkrati v paliativni oskrbi nudimo tudi podporo, sočutje in pomoč svojcem pri njihovem soočanju s težko boleznijo, bližajočo se smrtjo svojca in žalovanjem.
V ta namen smo v domu oblikovali skupino za samopomoč za podporo stanovalcem, svojcem in zaposlenim v zvezi z blažilno oskrbo in žalovanjem, ki se srečuje enkrat mesečno, vodijo jo strokovne delavke doma in domska zdravnica, vsi pa imajo pridobljeno ustrezno strokovno izobrazbo.
Ozaveščenost lastne minljivosti se razlikuje od človeka do človeka. Današnji čas je smrt in umiranje potisnila ob rob in s tem marsikoga oropala za pomemben del razmišljanja in lastne duhovnosti. Obdobje, ko se življenje izteka, je lahko zelo težko ali pa je posebna izkušnja, ki še zadnjič poveže ljudi med seboj. O tem bi morali spregovoriti, saj sta rojstvo in smrt del našega življenja ali kot je rekla zdravnica, onkologinja Metka Klevišar: »Družba, ki zanika umiranje in žalovanje, zanika tudi življenje.«

                                                                                                    Irena Špela Cvetežar, dipl.m.s.,
                                                                                                    namestnica.direktorice za ZNO

II. NOVICE

a) V januarju smo zaključili gradbena dela za izgradnjo dvigalnega jaška in dvigala v gradu, tako sta sedaj tudi etaže v gradu povezane med seboj in dostopne tudi stanovalcem, ki imajo težave v gibanju (invalidski voziček, berglje,..).

b) Hitro se bližajo pomladni meseci, ko bomo zopet začeli z gradbenimi deli, tokrat z rekonstrukcijo mansarde v osrednjem objektu in izdelavo fasade, ki bo zagotavljala večjo energetsko učinkovitost objekta. Zaradi del bomo morali začasno premestiti stanovalce, ki sedaj bivajo na tej enoti. Vse premestitve potekajo v dogovoru s stanovalci in svojci. Vse informacije glede začasne premestitve dobite pri socialni delavki, gospe Vlasti Šedivy, tel. 01-890-01-06.